Večerni zabavni program

Zadnji večer je bil prepuščen organizaciji učencev. Vsak oddelek je sodeloval pri pripravi programa. Temu delu je sledila zabava s plesom.

Zahvala našim gostiteljem

8. a je pripravil igre tekmovanja med ostalima dvema oddelkoma

Kdo bo prej mimo ovir prinesel žogico na loparju za namizni tenis?

Samokolnica z vmesnim podpisovanjem

Hoja po listih papirja

8. b je pripravil zabavni program - 8. b ima talent

Ivona nam je zaigrala na klavir

Ples

8. c je bil glasbeno razpoložen - bravo, Klemen!

Nik oziroma naš stand-up komik

Nemška kostnica 2

Najprej smo se sprehodili ob reki Soči ter ponovili pesem Soči pesnika Simona Gregorčiča (19. stol.). Nato smo se odpravili naprej do nemške kostnice. Ko smo prišli do table, smo si ogledali slike ob zasaditvi strupene tise. Na tabli je bil golob, znak oziroma simbol miru. Odšli smo k ograji kostnice, katero so sestavljale črne puške, simbol vojne. Odpravili smo se naprej do vrat iz hrasta in bakra, na katerih so bile odtisnjene oljčne vejice, zopet simbol miru. Zagledali smo štiri hrastove plošče ter na vsaki 50 imen padlih vojakov, zapisanih v gotici. Stopili smo naprej v večji prostor skozi čipkasta železna vrata. Imena še nekaterih padlih vojakov so bila narejena kot mozaik, in sicer iz kamenčkov (1 kamenček v velikost 1cm2), ki imajo skupno površino 20m2. Med imeni je bilo steklo s pozlačeno površino. Naj tem delom je visel velik zvon iz brona oziroma zlitine bakra in kositra. Pod nami so bile zakopane številne kosti padlih nemških vojakov (preko 900 žrtev).

Eva Jamnik, 8. c

Zadnji večer

Pripravljamo se na mega žur, kjer bomo pokazali svoje talente, seveda pa ne bo manjkalo plesa in zabave.

Orientacija

Še zadnja skupina se je preizkusila v orientaciji. Razdeljeni v trojke smo se podali na pot in sledili navodilom, ki so nas v zasneženi pokrajini pripeljala do posameznih točk. Tako kot vsem prejšnje dni, je uspelo tudi nam.
Pred večerjo pa smo se spoznali z Markom, ameriškim gožem.

Kozlov rob

Danes smo se zbudili v snežno jutro. Naša skupina se je odpravila na poučen sprehod. ŠE prej smo se zbrali v naravoslovni učilnici, kjer smo se pogovarjali o najstarejšem alohtonem drevesu v Tolminu, imenovanem tulipanovec. Star je kar 310 let, izhaja pa iz vzhodne obale Severne Amerike. Drevo raste v nekdanjem grajskem parku grofa Coroninija, ki je živel v obdobju od sredine 17. stoletja dalje, torej tudi v času tolminskega punta leta 1713. Drevo je svoje ime dobilo po številnih podobnostih, ki jih deli s tulipanom: popki, cvetovi, plodovi in listi so neverjetno podobni tej cvetlici.
Po uvodnem delu smo se toplo oblekli in se odpravili na pot skozi zasnežen Tolmin ter se povzpeli na 426m visok osamelec, Kozlov rob. Vzpon ni bil težak, je bil pa zelo idiličen in bel, za kar je poskrbelo sneženo vreme. Na poti navzgor smo izvedeli veliko novega o zgodovini kraja (še posebej o bojih med prvo svetovno vojno), naravoslovju ter tudi gozdarstvu (natančno smo si ogledali past za lovljenje smrekovega lobadarja). Na vrhu smo pomalicali in se odpravili nazaj v topel dom.

Miša Šala in Zala Dovič, 8. c

Tulipanovec

Tulipanovec je votel, vanj bi se lahko zvrstilo kar okoli 13 osmošolcev

Tako pa izgleda storž tulipanovca

Učiteljica Polona se je skrila v drevesno votlino

Izmerili smo obseg drevesa. Uf, res je velilk!

Storž tulipanovca

Skupinska slika pod lipo

Plomba v lipi

Koliko plomb vidite na sliki? ;)

Avstroogrski bunker na poti na Kozlov rob

Vojaška kaverna, danes dom številnim jamskim kobilicam, pajkom, polžem in netopirjem

Vodnjak za zbiranje deževnice