Nemška kostnica 2

Najprej smo se sprehodili ob reki Soči ter ponovili pesem Soči pesnika Simona Gregorčiča (19. stol.). Nato smo se odpravili naprej do nemške kostnice. Ko smo prišli do table, smo si ogledali slike ob zasaditvi strupene tise. Na tabli je bil golob, znak oziroma simbol miru. Odšli smo k ograji kostnice, katero so sestavljale črne puške, simbol vojne. Odpravili smo se naprej do vrat iz hrasta in bakra, na katerih so bile odtisnjene oljčne vejice, zopet simbol miru. Zagledali smo štiri hrastove plošče ter na vsaki 50 imen padlih vojakov, zapisanih v gotici. Stopili smo naprej v večji prostor skozi čipkasta železna vrata. Imena še nekaterih padlih vojakov so bila narejena kot mozaik, in sicer iz kamenčkov (1 kamenček v velikost 1cm2), ki imajo skupno površino 20m2. Med imeni je bilo steklo s pozlačeno površino. Naj tem delom je visel velik zvon iz brona oziroma zlitine bakra in kositra. Pod nami so bile zakopane številne kosti padlih nemških vojakov (preko 900 žrtev).

Eva Jamnik, 8. c